Vpliv zakonodaje REACH natisni E-pošta

Učinek sprejema načrtovane zakonodaje EU o uporabi kemikalij na konkurenčni položaj tekstilne in oblačilne industrije


1.0. Uvod

V Evropski uniji je v pripravi sprejem sklopa zakonodaje o obvezni registraciji, evaluaciji in avtorizaciji uporabe kemikalij, uporabljanih v produkcijskem procesu v vseh industrijskih panogah. Če bo prišlo do sprejema predlaganih zakonskih določil, bodo z vstopom Slovenije v EU tudi slovenski proizvajalci obvezani k njihovem spoštovanju. Zakonodaja spada v sklop prizadevanj EU za celosten razvoj, kar zajema tudi varovanje zdravja, okolja, potrošnikov in zaposlenih. Osnova predlagane zakonodaje je sistem REACH (Registration, Evaluation and Authorisation of Chemicals), po katerem je industrija obvezana za zbiranje in poročanje predpisanih podatkov. Učinek uvedbe takšnih določil bi bil različen glede na posamezno industrijsko panogo. Za tekstilno in oblačilno industrijo je po različnih ocenah ob uvedbi načrtovanih določil predviden znaten obremenilen učinek, kar še posebej velja za industrijo tkanja. Uvedba predlaganega sistema reguliranja uporabe kemikalij je namreč povezana z znatnimi stroški, kar dodatno otežuje že tako težak konkurenčni položaj do ponudnikov končnih izdelkov iz držav v razvoju, ki v svojem okolju ne bodo podvrženi tako restriktivnim obveznostim, čeprav bodo pri izvozu na trg EU prav tako obvezani dajati določene podatke pooblaščenim organom. Načrtovana uvedba te zakonodaje torej lahko pomeni resno grožnjo evropski tekstilni in oblačilni industriji. Po nekaterih ocenah bi to lahko pomenilo izgubo preko 100.000 delovnih mest v tej panogi.


2.0. Značilnosti predlaganega sistema REACH

Temelj predlagani zakonodaji je Bela knjiga Evropske komisije " Strategy for a future o Chemicals Policy", izdana februarja 2001. V tem dokumentu je začrtan sistem REACH, razvit v sodelovanju med direktoratoma Evropske komisije DG Enterprise in DG Environment. Podrobna razlaga predloga zakonodaje se nahaja na sledečem spletnem naslovu http://europa.eu.int/comm/environment/chemicals/whitepaper.htm

V beli knjigi je zapisano, da naj bi bile v prihodnje vse obstoječe in nove substance regulirane z enotnim postopkom in znotraj enovitega sistem REACH. Po predlogu naj bi obstoječo regulativo na tem področju revidirali, jo naredili bolj učinkovito in veljavno tako za obstoječe kot za nove substance. Procedure novega sistema glede posameznih substanc bi bile odvisne od rizičnih lastnosti substance, načina uporabe, predvideni izpostavljenosti delovanju substance in količini substance proizvedene ali pa uvožene v EU. Vse kemikalije proizvedene v količinah večjih od ene tone na leto na posameznega proizvajalca naj bi bile registrirane v centralnem registru.

Sistem REACH vključuje tri glavne elemente:

" Registracijo bistvenih informacij o vseh substancah, katere presegajo produkcijo ene tono letno na posameznega proizvajalca, katero bi bila podjetja obvezana izvesti v okviru centralnega evropskega registra. Po oceni naj bi bilo za 80% vseh substanc potrebna le registracija.
" Evaluacijo s strani pooblaščenih organov za vse substance, ki presegajo produkcijo 100 ton letno na posameznega proizvajalca (po oceni to zajema okrog 5000 substanc ali 15% vseh industrijskih substanc na voljo v Evropi). Prav tako naj bi bila evaluacija obvezna tudi za tiste substance, katerih proizvodna količina je manjša od 100 ton letno, vendar so rizičnega značaja. Za oceno učinka dolgotrajne izpostavljenosti delovanju obravnavanih substanc naj bi razen evaluacije s strani pooblaščenih organov, za posamezne skupine substanc razvili določene postopke testiranja, katere naj bi izvajali proizvajalci sami.
" Avtorizacijo tistih substanc katere imajo izredno rizičen značaj in to ne glede na proizvedeno količino. Uporaba takšnih substanc bi bila mogoča šele po izdaji posebnega dovoljenja, kar bi veljalo tako za prodajo substanc kot samostojnega produkta, kot za njihovo uporabo le kot komponento v nekem produktu. Prav tako predlog predvideva oceno tveganja tudi za nekatere druge substance, za katere veljajo določene omejitve.

Za vsako registracijo substance, katere produkcija presega 1 tono, bi bil proizvajalec obvezan pooblaščenim organom priskrbeti sledeče podatke:

- proizvedene količine,
- lastnosti substance (vključno z rezultati testiranja kemičnih in toksikoloških lastnosti in vplivov na okolje),
- načrtovana uporaba in predvidena izpostavljenost ljudi in okolja,
- varnostni podatki,
- preliminarni podatki o oceni tveganj izpostavljenosti,
- predlagani ukrepi glede zmanjševanja tveganj.

Predlagan sistem tako kemični kot drugi predelovalni industriji nalaga vrsto novih obveznosti, predvsem glede zagotavljanja podatkov o obstoječih substancah. To vključuje tudi zagotavljanje vnaprejšnjih in bolj celovitih informacij o substancah po verigi odjemalcev. Obveznosti bi bile naložene tudi odjemalcem, ki naj bi bili obvezani obveščati pooblaščene organe o uporabi substanc za namene, drugačne od tistih, ki jih je predvideval proizvajalec. Za takšno uporabo naj bi bil odjemalec, na primer tekstilno podjetje, obvezan tudi izvesti oceno tveganj, povezanih s takšno (s strani proizvajalca nenačrtovano) uporabo. Podajanje nekaterih predpisanih podatkov o substancah bi bilo obvezno tudi za polizdelke in končne izdelke uvožene v EU. Za zbiranje podatkov o substancah in registracijo je predvideno 10 letno prehodno obdobje z natančno opredeljenimi časi glede na proizvedene količine posameznih substanc.


3.0. Ocena možnih vplivov na konkurenčnost industrije

3.1. Odvisnost tekstilne in oblačilne industrije od uporabe kakovostnih kemičnih preparatov

Evropska tekstilna in oblačilna industrija in še posebno produkcija končnih faz izdelave tekstilij, je v veliki meri odvisna od uporabe posebnih kemikalij. Te kemikalije lahko razvrstimo v naslednje glavne skupine:

1. organska barvila in pigmenti,
2. optična belila (fluorescentna belilna sredstva),
3. posebna sredstva za obdelavo tekstilij, kot na primer sredstva za pripravo blaga za obdelavo, pripomočke za barvanje, tisk, končno obdelavo, laminiranje in podobno.

Razen nekaterih bazičnih substanc, kot so soli, organske in anorganske kisline ali bazične raztopine, vsi ostali preparati za obdelavo tekstilij sestojijo iz dveh ali večih substanc. To pomeni, da bi bilo potrebno za vsako individualno substanco izvesti obsežen proces ocene vpliva tveganj. Enako velja za produkte sinteze določenih osnovnih substanc, ki so del končnega preparata. To pomeni, da bi bilo potrebno izvesti večje število testiranj za vsako registracijo in pridobitev dovoljenja za uporabo preparata oziroma končnega produkta. Sistem REACH predpisuje spremljanje celotnega življenjskega cikla kemikalij vse do uničenja oziroma razpada.

Uveljavitev predlagane zakonodaje bi imela naslednje negativne posledice na konkurenčnost evropske kemične industrije in vseh uporabnikov produktov kemične industrije:

- višji stroški za neposredne proizvajalce, za predelovalno industrijo, ki uporablja kemikalije in za uvoznike, kar bi vodilo tudi k zvišanju cen končnih izdelkov,
- redukcija sortimenta razpoložljivih kemikalij,
- možni negativni učinki zaradi večje dostopnosti podatkov intelektualne lastnine.

Tekstilna in oblačilna podjetja predstavljajo določen člen v produkcijski verigi od surovin do končnega kupca. Zaradi tesne povezave in soodvisnosti se bi poseg v obliki oteženih pogojev poslovanja na enem členu verige odrazil tudi na ostalih. Tako so tekstilna in oblačilna podjetja umeščena med svoje dobavitelje kemikalij ali kemično obdelanih surovin, katere preko svojega procesa obdelajo, njihovi produkti pa gredo v nadaljnjo obdelavo ali pa neposredno končnih odjemalcem. V primeru sprejetja predlagane zakonodaje bi težaven postopek registracije dobaviteljem kemičnih preparatov pri določenih produktih povzročal previsoke stroške, da bi bila produkcija še rentabilna. Po nekaterih ocenah bi to lahko pomenilo redukcijo do 50 % sortimenta specialnih preparatov, ki so trenutno na voljo evropski tekstilni in oblačilni industriji. Uporaba substitutov lahko povzroči padec kakovosti izdelkov, potrebo po dodatnih investicijah v opremo in dodaten čas za vpeljavo drugih preparatov v proizvodnjo.

Redukcija sortimenta razpoložljivih preparatov bi pomenila udarec za evropsko tekstilno in oblačilno industrijo, saj ravno visoka kakovost izdelkov, ki je pogojena tudi z uporabo posebnih preparatov, predstavlja konkurenčno prednost glede na ponudnike iz držav v razvoju. Uvedba načrtovane zakonodaje lahko na eni strani pomeni ali višje cene preparatov in s tem tudi višje cene končnih izdelkov, ali pa izpad dostopa do določenih preparatov. V obeh primerih to pomeni poslabšanje konkurenčnega položaja že tako močno ogrožene evropske tekstilne in oblačilne industrije.
Ob predlagani uvedbi sistema REACH je problematično tudi področje učinkovite zaščite intelektualne lastnine. Vsakršno posredovanje in povečana možnost razkrivanja podrobnih podatkov o sestavi, lastnostih in produkcijskem procesu je občutljivo s stališča zaščite konkurenčnih prednosti.
Na drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali bi sprejem predlaganih določil, ki zadevajo uvoz kemikalij in uvoz izdelkov, obdelanih s kemičnimi preparati, tudi do določene mere ščitil evropske proizvajalce pred tujo konkurenco.

3.2. Ocena stroškov uvedbe predlagane zakonodaje

Natančna ocena stroškov potrebnih za uveljavitev nove zakonodaje je zaradi raznovrstnih neposrednih in posrednih vplivov težavna. Različne ocene stroškov je pripravila Evropska komisija, predstavniki industrije in neodvisne institucije. V okviru temeljite študije o možnih vplivih nove zakonodaje na celotno evropsko industrijo, ki sta jo 2002 izvedla Risk & Policy Analysts Limited in Statistic Sweden, so bili predstavljeni rezultati z ozirom na štiri možne scenarije odvisne od končne verzije besedila zakonodaje in s tem števila kemikalij, ki jih bi novi predpisi zadevali. Različni scenariji so predvidevali sledeče pogoje:

Scenarij 1: Majhno število kemikalij na trgu, malo vmesnih registracij in testiranja, zelo racionalizirani postopki, veliko število združevanj, majhno število ponavljanja registracij.
Scenarij 2: Manjše število kemikalij na trgu, sorazmerno malo vmesnih registracij in testiranja, racionalizirani postopki, večje število združevanj, manjše število ponavljanja registracij.
Scenarij 3: Srednje veliko število kemikalij na trgu, srednje vmesnih registracij in testiranja, srednje racionalizirani postopki, srednje veliko združevanj, srednje ponavljanja registracij.
Scenarij 4: Veliko število kemikalij na trgu, veliko vmesnih registracij in testiranja, malo racionalizirani postopki, malo združevanja, veliko ponavljanja registracij.

V razpredelnici 1 je prikazana ocena stroškov z ozirom na različno število registracij v posameznih scenarijih in na različne variante obsega postopkov testiranj, avtorizacije in ocene tveganj. Ocena skupnih stroškov varira med 1,3 do 7 milijard EUR. Tako na primer po srednji zahtevnosti postopkov in obsegu registracije izračun znaša 3,6 milijarde EUR za celotno 10 letno obdobje za celotno evropsko industrijo.

3.3. Rezultati študije o možnih učinkih sprejema predlagane zakonodaje na nemško tekstilno in oblačilno industrijo

Jeseni 2002 je svetovalno podjetje Artur D. Little pripravilo študijo možnih učinkov sprejema predlagane zakonodaje na nemško tekstilno in oblačilno industrijo. Pripravljeni so bili trije scenariji glede na oceno možnih posledic končne formulacije zakonodaje. V scenariju 1 so bili predvideni najbolj blagi učinki in v scenariju 3 najbolj vplivni učinki. Kot je predstavljeno v razpredelnici 2 bi po oceni uveljavitev predlagane zakonodaje pomenila izgubo od 750 do 7.500 delovnih mest v industriji umetnih vlaken in od 17.000 do 57.000 delovnih mest v tekstilijah končnih produktov. Glede na soodvisnost vrste dejavnikov in lobiranja različnih interesnih skupin glede končne oblike zakonodaje so seveda ocene učinka zelo vprašljive, vendar so predstavljeni rezultati kljub temu zaskrbljujoči.

Razpredelnica 2: Ocena možnega vpliva sprejema predlagane zakonodaje na nemško tekstilno industrijo
Izguba produkcije -umetna vlakna Obstoječa delovna mesta -umetna vlakna Izguba delovnih mest -
umetna vlakna Obstoječa delovna mesta -tekstilije, končni produkti Izguba delovnih mest - tekstilije, končni produkti
Scenarij 1 0,5-5% 15.000 750 115.000 17.000
Scenarij 3 >50% 15.000 7.500 115.000 >57.000

Vir: Economic effects of the EU Chemical Policy on the Germany Textile Industry, Report of the BMWA Research Project (Short Version), Artur D. Little GmbH, Wiesbaden, 2002.

3.4. Možni učinki na slovensko tekstilno in oblačilno industrijo

Dejanske učinke nove zakonodaje je težko predvideti, ker niti vsebina niti oblika določil še nista do konca dorečena. Za slovensko tekstilno in oblačilno industrija študija kakršna je bila pripravljena za nemško industrijo, še ni bila izvedena, vendar ob upoštevanju razlik in podobnosti med nemško in slovensko industrijo lahko ocenimo, da bi bil učinek sprejema nove zakonodaje tudi v Sloveniji prav tako močno obremenilen. V Sloveniji je bilo leta 2002 po podatkih Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo v pripravi in predenju tekstilnih vlaken (DB 17.1) zaposlenih XXXX zaposlenih in v ostali proizvodnji tekstilij (DB 17.2 - DB 17.72) YYYY zaposlenih. Če prenesemo enako oceno možne izgube delovnih mest, kakršna je bila narejena za nemško industrijo (kar zaradi razlik med industrijami obeh držav seveda ni v celoti ustrezno), bi to pomenilo izgubo ZZZZZ delovnih mest v DB 17.1 in izgubo AAAA delovnih mest v DB 17.2 - DB 17.72.

Učinki na posamezno slovensko podjetje bi bili različni tako zaradi specifik področja, na katerem deluje, kot zaradi različnega vpliva zakonodaje na dobavitelje in odjemalce podjetja. Vsekakor pa je za vsako podjetje smiselno, da preuči predlog zakonodaje, oceni, koliko bi ga predlagana določila zadevala, naredi oceno vpliva na konkurenčni položaj in v skladu s tem ustrezno odreagira.


4.0. Iniciativa združenj nekaterih evropskih industrijskih panog za omilitev določil predlagane zakonodaje

Načrti za sprejetje sistema REACH so sprožili nenavadno tesno povezovanje in skupno delovanje različnih evropskih industrijskih panog. V lobiranju za omilitev sprejetja načrtovanih zakonskih določil so se povezala naslednja evropska združenja; EURATEX - tekstilna in oblačilna industrija, COTANCE - usnjarstvo, INTERGRAF - tisk, ECMA - kartonaža industrija, TIE - igrače, FPE - gibka embalaža, BLIC - gumarstvo, UEA pohištvo in CITPA papirništvo. Združevanje sil je sicer pozitivno, potreba po takšnem delovanje pa kaže na zaskrbljujoče dejstvo, namreč da je bila industrija tako rekoč izključena iz faze oblikovanja formulacije predlogov, čeprav prav njo ta določila najbolj zadevajo. Omenjena skupina združenj je oblikovala iniciativo, naslovljeno na ustrezne organe EU. Vsebina je povzeta v sledečih glavnih točkah:

- omejiti obseg sistema REACH le na substance in preparate,
- posredne uporabnike izločiti iz faze postopka registracije substanc,
- posredne uporabnike izločiti iz obveznosti izvedbe ocene tveganj uporabe substanc,
- pri oblikovanju zakonodaje upoštevati vidike intelektualne lastnine, zaupnosti in zaščite podatkov,
- imeti v vidu možne vplive zakonodaje na stabilnost, konkurenčnost in zanesljivost celotne produkcijske verige,
- izbrati čim bolj stroškovno ugoden in nebirokratski sistem uveljavljanja določil,
- imeti v vidu posledice za konkurenčnost evropske industrije glede na izvenevropske ponudnike,
- izvzeti polimere, naravne ali naravnim enake substance iz sistema REACH,
- dovoliti večnamensko uporabo preparatov.

Glavni argument za predstavljeno inciativo je stališče, da omenjeni predstavniki predelovalne industrije delujejo le kot uporabniki kemikalij in kot taki lahko uspešno skrbijo zgolj za določene vplive produkcijskega procesa in uporabljenih preparatov na okolje, zagotavljanje varnosti zaposlenih in potrošnikov. Na drugi strani pa ni smiselno, da prevzemajo tudi odgovornost za vidike, ki se nanašajo na stroko kemije, kar deloma zahteva predlagani sistem REACH. Prav tako ni smiselno, da zaradi dodatnih obveznosti in stroškov, ki jih prinaša predlagani sistem trpi celotna produkcijska veriga.


5. Zaključek

Politika EU si prizadeva za ustvarjanje pogojev za čim bolj kakovostno življenje Evropejcev. Predlogi za uzakonitev sistema REACH so tako v skladu s to strateško usmeritvijo. Boljši nadzor, večja preglednost in s tem večja varnost, kar omogoča sistem REACH, so gotovo pozitivni cilji, za katere si je vredno prizadevati in za katerimi stoji tudi industrija. Težava pa je v tem, ker podobni procesi ustvarjanja človeku bolj prijaznega okolja za življenje in delo ne tečejo z enako dinamiko tudi v drugih delih sveta, kar ob obremenitvi evropskih proizvajalcev z dodatnimi stroški implementacije zakonodaje pomeni izgubljanje globalne konkurenčnosti. Na področju tekstilne in oblačilne industrije te nameravane dodatne obremenitve prihajajo ob najbolj neugodnem času, saj sovpadajo z odpravo količinskih zaščit uvoza 1.1.2005 ob uveljavitvi sporazuma ATC in splošno krizo glede zaposlenosti v evropski tekstilni in oblačilni industriji, ki traja že daljše obdobje. Sprejem predvidenih zakonskih določil bi z zagotavljanjem varnejših produktov pomenil dobrobit za potrošnike na račun dodatnega bremena za že tako ogroženo tekstilno in oblačilno industrijo. Le upamo lahko, da bodo zakonodajni organi EU uslišali apele za preoblikovanje načrtovane zakonodaje v obliko, ki ne bo bistveno ogrožala konkurenčnega položaja industrije.

 

mag. Primož Kunaver

 

Prispevki

Reference

Direktor Primum d.o.o., mag. Primož Kunaver